Drage bralke, dragi bralci, v tokratni številki revije eSinapsa raziskujemo možgane z različnih zornih kotov; od genetskih temeljev bolezni do družbenih dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravje, in od najnovejših znanstvenih prebojev do utrinkov iz živahnega dogajanja v Sloveniji in širše.

Najprej se posvečamo Parkinsonovi bolezni, enemu najpogostejših nevrodegenerativnih obolenj. Članek predstavi genetske osnove, nove diagnostične pristope in prelomne terapevtske strategije, ki z genskimi terapijami in urejanjem RNA obetajo bolj ciljno usmerjeno zdravljenje v prihodnosti. Sledi raziskava, ki razkriva, kako izobrazba vpliva na skrb za zdravje možganov. Čeprav je javnost pogosto dobro poučena o zdravju srca in pomembnosti telesne pripravljenosti, ostaja skrb za možgane v ozadju. Ta študija, prva te vrste v Sloveniji, odpira pomembna vprašanja o ozaveščenosti in preventivi. Na celični ravni spoznavamo presenetljivo novo vlogo γ-enolaze pri razvoju oligodendrocitov. Ta encim spodbuja diferenciacijo celic, ki tvorijo mielin, kar odpira obetavne možnosti za terapije pri bolezni, kot je multipla skleroza. Poseben poudarek namenjamo tudi možganskemu povezovalnemu zemljevidu (konektomu), ki spreminja naš pogled na delovanje živčevja. Nedavna študija, objavljena v reviji Nature, je ustvarila najpodrobnejši zemljevid možganske povezljivosti doslej – gre za mejnik, ki bo močno vplival na prihodnje raziskave.

Med aktualnimi dogodki izpostavljamo Teden možganov 2025, kjer smo letos osvetlili razvoj možganov skozi življenjska obdobja, ter vstop Slovenije v Evropsko partnerstvo za zdravje možganov, ki bo našim raziskovalcem omogočilo še tesnejše sodelovanje z evropskimi kolegi pri varovanju duševnega zdravja. V rubriki Zdravje pa prinašamo nove povzetke raziskav o zdravju možganov, pripravljene v okviru projekta Zdrav duh v zdravi glavi. Namenjeni so prav vsakomur, ki želi bolje razumeti, kako prehrana, gibanje, spanje in druge navade vplivajo na naše možgane.

Vse te vsebine nas spominjajo, kako pomembno je povezovanje znanstvenih spoznanj z družbeno ozaveščenostjo. Le tako lahko gradimo kulturo, v kateri skrb za možgane postane samoumevna vrednota, tako na ravni posameznika kot skupnosti.

Želim vam navdihujoče branje!